PRIMOŽ
PUGELJ

»£ CHF €«


Atelje Galerija, junij – julij 2012

V mesecih juniju in juliju 2012 smo v Atelje Galeriji pripravili razstavo priznanega slovenskega kiparja Primoža Puglja s pomenljivi naslovom »£ CHF €«.

Primož Pugelj se v Atelje Galeriji predstavlja z razstavo »£ CHF €«. Štiri na novo nastala dela (Črna, Evropa, diptih Brez naslova in Benjamin) predstavljajo kontinuiteto odzivanja Pugljeve produkcije na dogajanja v družbi, zato je razstava izrazito družbeno kritična. Povezovanje forme in vsebine je pri Puglju zmeraj stvar aktualnega momenta. Če njegova monumentalna skulptura »Hollywood«, ki stoji na travniku pred Gruberjevo palačo nedaleč vstran od Atelje Galerije, kliče po lokalni kritiki, poziva razstava »£ CHF €« h globalni ali bolje evropski družbeni kritiki. Kje smo ali kam nas je zaneslo (odneslo)? Smo v Evropi in zdi se, da smo ponotranjili nekakšen status quo že skorajda izpete floskule o vsesplošni krizi in krizi vrednot. Zato je pomembno, da ta skorajšnji artefakt sodobne družbe zavestno sprejmemo nase, ga vnovič premislimo in se nad njim zamislimo tudi prek kiparjeve produkcije. Umetniška dela so med stvarmi zmeraj navzoča na prav poseben način. Heidegger je zapisal, da umetniško delo razpira neki svet, ustanavlja neki zgodovinski svet, postavlja temelje, ustvarja neko govorico, neke smernice, po katerih bo neka družba, neko historično človeštvo oblikovalo izkušnjo sveta. Primož Pugelj počne prav to. Dela z naslovi Črna, Evropa, diptih Brez naslova in Benjamin govorijo vsako zase, pa vendar kontekstualno isto govorico. Denar preveva vse naše čute. Denar megli naš pogled, šelestenje bankovcev nas dela odzivne, njihova tišina gluhe. Govorica nekaterih je vrednostna valuta, spet drugih ena sama nemost. Kdo smo ali kam nas je zaneslo (odneslo)? Vprašanje o razmejitvi med človekom in živaljo je v premisleku o krizi vrednot še kako aktualno. Italijanski filozof Agamben v kritičnem dialogu s številnimi znanstveniki in filozofi, še posebej s Heideggrom, definira potek meje v človeku samem. Šele ko človek suspendira svojo živalskost, se mu odpre svet. A obenem človek skupaj s svojo živalskostjo izobči tudi svoje življenje v območje izrednega stanja. Razmerje med človeškim in živalskim tako postane odločilni moment teorije politične emancipacije. Navidezni »človek žival« naj raje ostane kar Brez naslova. Zato, da misli ne determinira, ampak jo le odpira; tako kot Črna, s katero avtor sicer ne išče globljih pomenov, njena monumentalnost pa v gledalcu vendarle vzbudi veliko pozornosti. Hote ali nehote smo pozvani, da se zazremo vanjo, se soočimo s črnino, z nemim pogledom ali bolje kar sami s seboj. Primož Pugelj nas tako spet poziva, da ponovno oblikujemo svojo izkušnjo današnjega sveta.                     



© ATELJE GALERIJA 2015