INTROSPEKCIJE

»Portret ni podobnost. V trenutku, ko se čustvo ali dejstvo spremeni v fotografijo, ni več dejstvo, temveč mnenje.« (Richard Avedon)

Razstava Introspekcije je vsebinsko in oblikovno dvodelna, saj so na njej prikazani tako portreti širše serije Persona kot nekateri samostojni portreti, ki jih postavitev razstave med seboj tudi prostorsko ločuje. Serija Persona združuje portrete igralcev, nagrajenih z najvišjim priznanjem za življenjsko delo, fotografiranih med igranjem svojih vlog, s čimer avtor poizkuša zabrisati tanko linijo med portretirančevim zasebnim in profesionalnim življenjem. Fotografsko platno služi kot kulisa oziroma oder, na katerem se portretiranci med fotografiranjem lahko prosto izražajo. Vsebinsko se ukvarja z izmuzljivostjo identitete, saj igralci pri svojem delu z vsako vlogo prevzamejo novo identiteto, kakovost igranja pa je odvisna od njegove sposobnosti vživljanja v to vlogo. Ker igralci preživijo velik del življenja v vlogah in igri, ki se razlikuje od njihove resnične identitete, se poraja vprašanje, v kolikšni meri so pred fotografskim objektivom lahko avtentični. Po drugi strani igralci zelo dobro poznajo svoje obraze in so v tem pogledu odličen medij, skozi katerega se prevajajo emocije in z njimi sporočilnost končnih del. Javna prepoznavnost prikazanih oseb ponuja referenco, na katero se lahko vsi trije udeleženci interpretacije (portretiranec, umetnik in gledalec) nanašajo.

Razstavo Introspekcije je tako mogoče razumeti na več načinov: kot prikaz umetnikovih interpretacij podobe, kot izraz njegovih občutkov o človeku, kot poklon vsem portretirancem in njihovim družbenim ter socialnim vlogam ali morda kot vse od naštetega. Izbira je seveda vaša.