Bogo Zupančič (1960) je diplomiral leta 1987 na Fakulteti za arhitekturo Univerze v Ljubljani. V študijskem letu 1989/90 se je izpopolnjeval v slikarstvu v ateljeju prof. Vladimirja Veličkovića na Ecole Nationale Supérieure des Beaux-Arts v Parizu. Na Univerzi v Ljubljani je doktoriral leta 2000 s temo (Stanovanjska) Arhitektura v tržnih pogojih. Kot arhitekt je sodeloval z več slovenskimi arhitekti, nato pa je bil samostojni kulturni ustvarjalec – arhitekturni novinar. Pisal je o urbanih vprašanjih in objavljal članke o slovenski arhitekturi. Objavil je devet knjig, napisal veliko znanstvenih, strokovnih in poljudnih člankov tako v domačih kot tujih revijah. Leta 2006 je za delo na področju arhitekturne publicistike prejel Plečnikovo medaljo, leta 2018 pa prav tako za skupinski raziskovalni projekt Soseske in ulice. Zaposlen je v Muzeju arhitekture in oblikovanja (MAO) v Ljubljani, pred tem je opravljal delo kustosa, raziskovalca, zbiralca nacioanlne arhitekturne dediščine. Pripravil je več razstav, samostojno ali v skupini. Poudariti velja razstavi Plečnikovi študenti pri Le Corbusieru (2007, 2017) in Smer B – Reforma oblikovanja (2012), saj sta bili obe predstavljeni tudi v tujini.