Iva Tratnik

Akademska slikarka in vsestranska umetnica Iva Tratnik se izraža skozi različne umetniške zvrsti: vse od tekstilnega kolaža in olja na platno do kiparstva, instalacij in performansa. Leta 2012 je magistrirala iz slikarstva na Akademiji za likovno umetnost in oblikovanje v Ljubljani, od takrat naprej pa deluje kot samostojna umetnica.
Večina njenih del obsega velike formate olja na platnu, platna kot kolažirane tkaninske ustroje, portrete, risbe, svetlobne instalacije, artefakte iz kavčuka, risbe in instalacije. Kot soavtorica je sodelovala s slikarjem Markom Jakšetom, nastopala pa je tudi v plesnih predstavah, butoh predstavah ter v performansih in multimedijskih improvizacijah.
Ideje črpa iz zunanjega sveta ter jih navezuje na dogodke, na predmete in oblike, ki jo pritegnejo. Svoj odziv izrazi prek likovno dovršenih umetniških del, katerih značilnost je prehajanje fantazijskega v realno. V njih združuje nenavadno, mestoma pretresljivo tematiko s privlačnostjo likovne izvedbe, ki jo zaznamujejo geometrizacija teles, ignoriranje perspektivično kompleksne postavitve in močna konturna risba, ki pušča vtis cizelirno plastificiranih figur. Tako v oljno tehniko prenaša nekatere lastnosti, ki jih je mogoče pripisati likovni igri, poznani v tehniki tkaninskih kolažev, kjer se po eni strani jasne barvne ploskve prekrivajo med seboj, po drugi pa ustvarjajo prostore, ki služijo le barvni opori kolaža. Tu se avtorica odmakne od tradicionalnih tehnik ter v svojih delih natančno izdela tudi manj pomembno barvno ozadje, ki ga nadgrajuje, povezuje in osamosvaja z vpeljavo repetitivnih geometričnih vzorcev. Tako od gledalca zahteva, da svoj fokus razširi, vodi njegov pogled iz enega izhodišča v drugega in iz celote v detajl ter ustvarja željo po tem, da bi s svojim pogledom zaobjel vso površino dela.
S svojo izdelano likovno govorico vodi gledalca skozi spreminjajoči se svet, poln skrivnosti, ki jih prek jasnih geometriziranih ploskev deloma razkriva, s prekrivanjem pa spretno umakne pogledu in s tem ustvarja interaktivno igro, prek katere vzpostavlja svojstveno komunikacijo z gledalcem.
Svoja dela tematsko združuje v razstave, na katerih nadgrajuje komunikacijo ter gledalcem skozi metaforične in simbolne vsebine s poudarkom na telesnosti in z natančno izdelanimi nenaključnimi podrobnostmi sproščeno podaja družbeno in svetovno aktualne vsebine.