ENSO

Z naslovom Enso je prikazana postavitev grafik monotipij mednarodno priznanega umetnika Leona Zakrajška.

Artur Schopenhauer je bil prepričan, da nas lahko le umetnost odreši zapora v temni ječi sveta. Ob umetnosti popusti sicer neizprosna natezalnica volje, na katero smo razpeti vse življenje, in nenadoma začutimo, da smo se osvobodili vseh muk bivanja. Za trenutek se povežemo z nečim, kar je zunaj empiričnega sveta, z nekakšnim drugačnim redom biti: dobesedno izkušamo, da smo zunaj časa in prostora, pa tudi zunaj nas samih, celo zunaj materialnega predmeta, ki je naše telo. Besede velikega nemškega filozofa, orientalista, ki je kot eden izmed prvih povezoval vzhodno in zahodno misel, se zdijo dobra iztočnica za razmislek o razstavi Enso, umetnika Leona Zakrajška.

Enso oziroma krog pomeni v zen budizmu prazen prostor, v katerem nič ne manjka in nič ni odveč. Enso simbolizira univerzum, absolutno razsvetljenje, moč in trdnost, številčnost in praznino. Simbolizira trenutek, ko je um prost telesa in duša postane kreativna sila. K tej askezi in kontemplaciji nas nagovarjajo tudi Zakrajškovi krogi, čeprav ne povsem tako, kot se zdi na prvi pogled. Milček Komelj je verjetno najbolje zadel pomen naracije umetnikovih stvaritev, ko je zapisal, da so te videti Japoncem prav toliko evropske, kot se nam dozdevajo japonske. Kot pravi Zakrajšek sam, predstavljajo monotipije, ti enkratni odtisi krogov, dialog med perfekcijo forme v eni in svobodnim zamahom čopiča v drugi potezi. Njegov samosvoj likovni jezik ves čas sledi cenjenim starodavnim tehnikam in tradiciji Vzhoda ter hkrati ne pozablja na evropsko dediščino.