Delo ameriškega umetnika Johna D. Antona je tesno povezano s staro celino, kar izhaja iz njegovega prizadevanja za mednarodno povezovanje ustvarjalnosti, izobraževanja in publike. Je kipar, kustos in predavatelj. Leta 2019 so bila njegova dela uvrščena v stalno razstavo mojstrovin Severne in Latinske Amerike v Umetniškem muzeju Amerike, ki deluje pod okriljem Organizacije ameriških držav. Bil je prvi ameriški umetnik, ki ga je Evropska komisija v 35-letni zgodovini svojega kulturnega programa povabila, naj svoja dela razstavi na njenem sedežu v Bruslju. Leta 2018 je slovensko veleposlaništvo v ZDA organiziralo samostojno razstavo Antonovih kiparskih del. Kot umetnostni zgodovinar je delal na umetniškem obveščevalno-izobraževalnem oddelku Narodne galerije za umetnost v Washingtonu, v letih 2007 in 2008 pa je kot gostujoči profesor predaval na Univerzi v Reki. Kot umetnik se osredotoča na izdelovanje skulptur iz brona, ki je njegovo glavno izrazno sredstvo. Ponavljajoči se motivi njegovih del so povezani z naravnimi prvinami in sanjami umetnika. Pri tem se resnični in izmišljeni svet združi v tridimenzionalno fizično realnost, ki zaživi, ko formalna predstavitev obeh svetov nagovori gledalca, da ob kontemplaciji odkrije lastni pomen. Z univerzalnim jezikom simbolov in poetike umetnik sporoča o minljivosti, a tudi ponovnem rojstvu, večnosti, svobodi, hrepenenju, varnosti, človeški toplini, lepoti in ranljivosti. V svetu, v katerem je posameznik pogosto izoliran in oropan človeške topline, se umetnik zateče v nadrealni sanjski svet, kjer je mogoče leteti in biti svoboden. Podobe dreves, vej, ptičjih gnezd in hišk s skrivnostnimi prostori, ujete v bron, gledalcu ponujajo zavetje pred krutostjo vsakdanjega življenja ter ga vabijo, naj se umetniku pridruži v njegovem varnem svetu toplih medosebnih odnosov.

»Moje skulpture so vizualna poezija. Zanimajo me sanje in lepota narave. Hiše so odprta vrata v domišljijo. Umetnost ustavi čas. Kaj počnemo tukaj? Letimo.«

John D. Antone