John D. Antone

Izstopajoča vloga Johna D. Antone, ameriškega umetnika, ki je tesno povezan s staro celino, je njegova težnja k mednarodnemu povezovanju na področju ustvarjanja, promocije in izobraževanja v umetnosti. Je namreč umetnik, kustos in predavatelj. Po padcu železne zavese je D. Antone na povabilo avstrijske ambasade sodeloval na simpoziju na temo združevanja Evrope po komunizmu, kjer je kot kipar zastopal Severno Ameriko. Leta 2000 je kot prvi severnoameriški umetnik razstavljal v Art Museum of the Americas v Washingtonu, leta 2008 je sledilo povabilo v Bruselj, kjer je prav tako kot prvi ameriški umetnik razstavljal ob 25. obletnici mednarodnega kulturnega programa Evropske komisije. Kot docent je predaval na umetniškem informativno-izobraževalnem oddelku Narodne galerije za umetnost v Washingtonu, med letoma 2007 in 2008 pa je kot gostujoči profesor predaval tudi na Univerzi na Reki.
Kot ustvarjalec se predstavlja predvsem s svojim kiparskim delom, pri katerem se najpogosteje izraža v bronu. Ponavljajoči se motivi njegovih del so povezani z naravo in sanjami, z resničnimi in izmišljenimi svetovi, ki nastajajo v miru umetnikove notranje kontemplacije. Avtor skozi univerzalni jezik simbolnega in poetičnega gledalcu podaja sporočila o minljivosti ter tudi o ponovnem rojstvu in večnosti, o svobodi, hrepenenju, o varnosti in človeški toplini, o lepoti in ranljivosti. V svetu izoliranosti posameznika, oropanem človeške topline, se avtor zateče v sanjski svet, kjer je mogoče leteti in postati svoboden. V bronu ujete podobe dreves, vej, ptičjih gnezd in majhnih hišic gledalcu ponujajo zavetje pred krutostjo vsakdana in ga vabijo, da se umetniku pridruži v njegovem varnem svetu domačnosti in toplih medosebnih odnosov.

»Moja skulptura je vizualna poezija. Zanimajo me sanje in lepote narave. Hiše so odprta vrata domišljije in umetnost ustavi čas. Kaj počnemo tu? Letimo.«

John D. Antone